Režija: Ines Tanović
Oče Muhamed doživlja katarzo -‐ od neizprosnega človeka, ki se ne želi odpovedati svojemu prepričanju, postaja skrben, čustven oče, ki dojame, da je družina najbolj pomembna. Skozi njegov lik se prepozna današnje stanje v našem gospodarstvu, kjer se uspešna podjetja prodajajo za drobiž, kjer vojni dobičkarji postanejo lokalni oblastniki, kjer se pošteni ljudje ne morejo prilagoditi novim sistemom vrednot. Kot tipična bosanska ženska nosi mati svoje trpljenje s seboj, ki pa eskalira na najhujši način – z rakom dojke. Četudi bolna, je mati resnična gonilna sila družine. Soočeni z materino boleznijo in možno smrtjo, absurdno, toda resnično, se na koncu vsi vračajo eden k drugemu in družina ponovno prične funkcionirati. Skozi skrb se vzpostavljajo davno pretrgane vezi med očetom, materjo in sinom. Na koncu se pojavi še noseča hči Senada in negotova usoda matere dobi novo atmosfero... Kljub zgodbam o težavah je Bosna dežela, kjer so čustva otipljiva in kjer je, kljub vsemu, veliko duha, humorja, življenja in ljubezni...
